Zanimiv intervju v reviji Reader’s digest

Letošnji marec sem pričel z intervjujem za priljubljeno revijo Reader’s digest, ki izhaja pod okriljem Mladinske knjige. Zdaj, ko je postal moj TedX govor javno dostopen, o pomenu spanja pa se vedno več govori, me je o spalni kulturi v Sloveniji povprašala še Digestova novinarka, Maja Lihtenvalner. V pogovoru sva zaobjela vse od decembrskega nastopa v Cankarjevem domu do vpliva, ki ga na naše zdravje prinaša spomladanska menjava ure.

V reviji Readers Digest so imeli zame veliko zanimivih vprašanj. Med drugim sva z Majo spregovorila o povezavi med spanjem in zdravjem. Zame je spanec poglavitni gradnik zdravja, na katerem gradimo kakovostno življenje. Seveda ena neprespana noč nikomur ne škodi, kronično pomanjkanje spanca pa lahko vodi v veliko resnejše težave.

Kot je že omenil priznani nevroznanstvenik, Matthew Walker, lahko povezujemo deficit spanca z mnogimi boleznimi, ki se v trenutnem tempu hitrega življenja spreobračajo v globalne epidemije sodobnega sveta.

Ena izmed njih je Alzheimerjeva bolezen, za katero trenutno trpi več kot 40 milijonov ljudi. Je pa to bolezen, ki najmočneje prizadane »instant« družbe, v katerih se spanec preprosto ne ceni dovolj.

Alzheimerjeva bolezen, ki se razvije z nabiranjem beljakovin amiloid beta v možganih, je namreč dokazano povezana tudi z motnjami spanja. Prav te strupene beljakovine pa naše telo med spanjem neutrudno čisti. Vpliv nezadostnega spanca se tako kaj hitro pozna tudi na našem spominu in kognitivnih sposobnostih.

Dokazano so speljane tudi povezave nezadostnega spanca z demenco, srčno-žilnimi boleznimi, diabetesom in depresijo. Seznam bi seveda lahko še daljšali.

Kako naj bi spali?

Posledice zanemarjanja spanja sem preizkusil tudi sam na lastni koži. Preden sem začel poglobljeno raziskovati spanec, sem določeno obdobje, predvsem v času gradnje hiše, živel zelo nezdravo. Velikokrat nisem prespal več kot 6 ur, moje telo pa se je kar hitro odzvalo. Protin, išijaš, pljučnica in še par drugih težav.

Zdaj živim veliko bolj zdravo življenje, ki vključuje kakovostno prespanih 8 ur na noč, moje zdravje pa je neizmerno boljše.

Spanje je čas, ko se telo regenerira in ponovno »popredalčka« naše misli, vendar pa se brez zavedanja o njegovem pomenu kot družba (in kot civilizacija) ne bomo hitreje razvijali. Najprej je na prvo mesto potrebno postaviti zavedanje o njegovem pomenu.

Spanje postaja statusni simbol

Svoj intervju za Reader’s digest sem zaključil z razlago trditve, ki izraža naš odnos do okolja in nas samih. Spanje namreč postaja vedno močnejši statusni simbol. Uspešen človek je danes tisti, ki si lahko vzame čas zase, za svoje zdravje in za dober spanec.